10 Pravna vprašanja

 10.7 Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih  – CM (2021)134

Ocena strokovnega odbora o izvajanju priporočil za takojšnje ukrepanje iz petega ocenjevalnega poročila Odbora strokovnjakov za Slovenijo

V obravnavo GR-J na seji 12. oktobra 2021

Uvod

1. Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih (v nadaljnjem besedilu: Listina) je pogodba Sveta Evrope, ki državam pogodbenicam nalaga obveznost varovanja in spodbujanja tradicionalnih manjšinskih jezikov države na vseh področjih javnega življenja. : izobraževanje, pravosodje, javna uprava in storitve, mediji, kulturne dejavnosti in objekti, gospodarsko in družbeno življenje ter čezmejne izmenjave. To je ratificirala Slovenija 4. oktobra 2000 je začel veljati 1. ^stjanuarja 2001 dalje in velja za naslednje jezike: Hrvaška (jo ureja del II), nemški (Part II), madžarščino (delov II in III), italijanski ( Dela II in III), romski (Del II) in srbski (Del II) ^[2] .           
2. Odbor strokovnjakov spremlja izvajanje Listine. Vsaka država pogodbenica vsakih pet let predloži redno poročilo o tem izvajanju. Na podlagi izčrpnega ocenjevalnega poročila Odbora strokovnjakov Odbor ministrov oblikuje svoja priporočila, naslovljena na državo pogodbenico.
3. Na sredini vsakega petletnega cikla spremljanja, to je dve leti in pol po roku za predložitev svojega rednega poročila, mora država pogodbenica predložiti informacije o izvajanju vsakega od priporočil za takojšnje ukrepanje ^{[ 3]} ki ga je oblikoval Odbor strokovnjakov v svojem poročilu o oceni. Odbor strokovnjakov nato sprejme oceno izvajanja teh priporočil. “Druga priporočila” Odbora strokovnjakov o tem, kako izboljšati zaščito in promocijo regionalnih ali manjšinskih jezikov v zadevni državi, se obravnavajo po prejemu naslednjega periodičnega poročila in po obisku države pogodbenice na kraju samem. Petletna periodična poročila morajo vsebovati izčrpne informacije o izvajanju vseh zavez, sprejetih v skladu z Listino, ter vsa priporočila odbora strokovnjakov in Odbora ministrov.
4. V skladu s sklepi, ki jih je Odbor ministrov, sprejete novembra 2018 ^[4]glede datumov za predložitev rednih poročil Sloveniji morajo predložiti podatke o izvajanju priporočil za takojšnje ukrepanje pred 1. ^st januarja 2020. Vendar pa, glede na to, da je peto periodično poročilo je bilo predloženo aprila 2019, peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov pa je bilo sprejeto novembra 2019, Slovenija je te podatke predložila 22. aprila 2021. Ta ocena izvajanja priporočil za takojšnje ukrepanje temelji na informacijah, ki jih je slovenske oblasti, kot tudi združenja, ki zastopajo govorce hrvaškega, nemškega, italijanskega in romskega jezika v skladu s členom 16.2 Listine ^[5] . Glede spoštovanja vseh zavez, ki jih je Slovenija prevzela v skladu z Listino, se Odbor strokovnjakov sklicuje na svoje peto ocenjevalno poročilo ^[6] . V naslednjem poročilu o oceni bo preučil izvajanje vseh priporočil v zvezi z vsemi manjšinskimi jeziki.
5. To oceno je Odbor strokovnjakov sprejel 30. junija 2021.

Pregled slovenskega izvajanja priporočil za takojšnje ukrepanje

1.  Splošna vprašanja

Podatki, ki so jih zagotovili slovenski organi

6.  Slovenski organi so posredovali informacije, ki v nekaterih primerih presegajo obseg, ki ga pokrivajo priporočila za takojšnje ukrepanje, v drugih pa se ne nanašajo neposredno na njihovo vsebino. Vse posredovane informacije so bile po potrebi uporabljene pri oceni izvajanja priporočil za takojšnje ukrepanje.
7.  Poleg tega so nekatere informacije v veliki meri podobne tistim, ki so bile že obravnavane v okviru petega poročila o oceni; v tem primeru se odbor strokovnjakov sklicuje na svojo oceno. Prav tako pozdravlja razvoj dogodkov, za katerega se zdi, da se je zgodil na nekaterih področjih, na primer povečano financiranje projektov ali sprejetje ukrepov za spodbujanje jezikov.
8.  Odbor strokovnjakov opozarja, da je treba v skladu s členoma 6 in 7(4) Listine v informacije o izvajanju priporočil za takojšnje ukrepanje vključiti stališča govorcev regionalnih oz. manjšinskih jezikov ^[7] .

Uporaba regionalnih ali manjšinskih jezikov med pandemijo covid-19

9.  Leta 2020 je Odbor strokovnjakov izrazil zaskrbljenost zaradi posledic ukrepov, sprejetih kot odziv na pandemijo covid-19, na uporabo manjšinskih jezikov ^[8] . V zvezi s tem se je odločil, da bo to vprašanje čim bolj obravnaval v svojih prihodnjih poročilih in ocenah, zlasti kar zadeva informacije v zvezi z izobraževanjem (na daljavo) in zdravstvenim varstvom v regionalnih ali manjšinskih jezikih.
10.  V Sloveniji, tako kot v drugih evropskih državah, je izobraževanje na daljavo za več mesecev nadomestilo poučevanje iz oči v oči. Zagotavljali so ga po enakih pravilih po vsej državi, ne glede na jezik, ki se uporablja ali poučuje. Lokalne oblasti so dale informacije o zdravstvenem varstvu na voljo v italijanščini in do neke mere madžarščini.
11.  V skladu z Listino je treba regionalne ali manjšinske jezike uporabljati v vseh kontekstih, zato bi jih morali organi uporabljati tudi pri svojem odzivu na pandemijo. Sporočanje zdravstvenih informacij v vseh jezikih manjšin je pomembno za zdravje in dobro počutje njihovih govorcev. Zavedati se je treba, da se lahko na področju izobraževanja v zvezi z manjšinskimi jeziki pojavijo novi izzivi, ki bi jih morali oblasti obravnavati. Odbor strokovnjakov poziva oblasti, da v svoje naslednje periodično poročilo vključijo informacije o uporabi manjšinskih jezikov kot del posebnih ukrepov, sprejetih med pandemijo covid-19.
12.  Priporočila za takojšnje ukrepanje
13.  hrvaški

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Priznati hrvaščino kot tradicionalni jezik manjšine in začeti dialog s hrvaškimi govorci za izvajanje dela II Listine.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

12.  Slovenski organi se sklicujejo na Deklaracijo Republike Slovenije iz leta 2011 o statusu narodnih skupnosti oseb, ki izvirajo iz narodov nekdanje Federativne socialistične republike Jugoslavije (SFRJ), ki je bila podlaga za ustanovitev Sveta. Vlade Republike Slovenije za zadeve, ki se nanašajo na narodne skupnosti oseb, ki izvirajo iz narodov nekdanje Federativne socialistične republike Jugoslavije (SFRJ) v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Svet narodnih skupnosti SFRJ). Je posvetovalno telo slovenske vlade, ki obravnava vprašanja, zahteve in predloge teh narodnih skupnosti; predstavlja tudi institucionalni okvir za dialog med vlado in predstavniki slednje. Po navedbah pristojnih se svet v okviru mandata sedanje vlade ni sestal zaradi zamud pri imenovanju enega od predstavnikov.
13.  Predstavniki hrvaških govorcev so obvestili odbor strokovnjakov, da med vlado in njimi ni dialoga o listini.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

14.  Odbor strokovnjakov obžaluje, da niso bili sprejeti nobeni ukrepi za izvajanje tega priporočila. Poleg tega ugotavlja, da je v svojem petem ocenjevalnem poročilu menil, da se Svet narodnih skupnosti SFRJ ne zdi ustrezen okvir za posvetovanje o vprašanjih, ki zadevajo hrvaški jezik kot manjšinski jezik ^{[9 ],} in je priporočil vzpostavitev mehanizma za posvetovanje z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo hrvaško govoreče jezike o vseh zadevah v zvezi z zaščito in promocijo njihovega jezika. Odbor strokovnjakov tudi ugotavlja, da se ta svet ni sestal več kot eno leto ^[10] .
15.  Odbor strokovnjakov se sklicuje na svoje peto ocenjevalno poročilo ^[11] in opozarja, da je treba sprejeti ukrepe za priznanje hrvaščine kot tradicionalnega manjšinskega jezika in za izvajanje določb II. dela Listine v zvezi s tem jezikom. Kot takojšen ukrep je treba začeti dialog s hrvaškimi govorci o izvajanju Listine in priporočilih v okviru nadaljnjega procesa.

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Spodbujati zavest o hrvaškem jeziku in kulturi kot sestavni del slovenske kulturne dediščine v rednem izobraževanju in v medijih.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

16.  Slovenski organi se sklicujejo na obveznost Radiotelevizije Slovenija ( RTV Slovenija ), da podpira širjenje znanja drugih kultur, prisotnih v Sloveniji. Radijski program je “namenjen pripadnikom etničnih skupnosti na območju nekdanje Jugoslavije” in drugemu občinstvu ter vključuje razprave o kulturnih dejavnostih in vprašanjih vsakdanjega življenja. Televizijska oddaja “cilja na etnične skupnosti iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji” in obravnava “življenje prve, druge in tretje generacije migrantov”, njihove dejavnosti in uspehe. RTV Slovenija prispeva tudi k podobam Alpe – Donava – Jadran, Srednje Evrope, mednarodni program, namenjen »tujemu občinstvu«.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

17.  Odbor strokovnjakov je seznanjen z obveznostmi RTV Slovenija v zvezi z razširjanjem informacij o drugih pridelkih, prisotnih v Sloveniji, vendar poudarja, da je ta element upošteval že v petem ocenjevalnem poročilu ^[12] . Takrat je menil, da zadevni programi v resnici niso namenjeni predstavitvi hrvaščine kot sestavnega dela jezikovne in kulturne dediščine Slovenije, niti obravnavanju vprašanj, pomembnih za hrvaške govorce, ki živijo v regijah, kjer je ta jezik tradicionalno govorjeno .
18.  Ostaja nejasno, ali je vsebina teh oddaj zasnovana z namenom spodbujanja znanja hrvaščine kot sestavnega dela jezikovne in kulturne dediščine Slovenije , in če je tako, na kakšen način. Za izvajanje tega priporočila je bistveno, da so te oddaje naslovljene na širšo javnost, da bi dvignili zavest o hrvaškem jeziku in kulturi v Sloveniji, zlasti pa o njegovi tradicionalni prisotnosti v določenih regijah in govorcih. . , ki tam živijo. Poleg tega bi bilo treba zavedanje hrvaškega jezika s tega vidika vključiti kot sestavni del in pričakovani rezultat tradicionalnega novinarskega usposabljanja . Odbor strokovnjakov z veseljem pričakuje natančne informacije o tem, kako in v kolikšni meri sta hrvaški jezik in kultura zajeta v omenjenih programih. Trenutna uporaba hrvaščine v oddajah bi se lahko dodatno razvila, da bi pomagala tudi pri ozaveščanju o njeni tradicionalni prisotnosti ^[13] .

19.  Ni podanih podatkov o tem, kako se hrvaški jezik in kultura predstavljata v izobraževanju. Kot je navedeno v petem evalvacijskem poročilu, je pomembno, da oblasti v rednem izobraževalnem sistemu zagotovijo ozaveščanje o tradicionalni prisotnosti hrvaškega jezika in prispevku njegovih govorcev slovenski družbi, zlasti prek šolskih učnih načrtov, poučevanja. gradiva in usposabljanje učiteljev. To temo bi lahko obravnavali na primer v okviru poučevanja zgodovine Slovenije. Odbor strokovnjakov pričakuje podrobne informacije o tej zadevi v naslednjem periodičnem poročilu .

2.  nemški

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Priznajte nemščino kot tradicionalni jezik manjšine in začnite dialog z nemško govorečimi, da bi lahko izvajali II. del Listine .

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

20.  Ministrstvo za kulturo je septembra 2020 ustanovilo delovno skupino za stalni dialog s predstavniki nemško govorečih; sestavljajo ga predstavniki nemške manjšinske zveze ter ministrstva za kulturo, ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Delovna skupina se bo ukvarjala z vprašanji v zvezi z nemško manjšino, ki sodijo v pristojnost teh treh ministrstev, vključno z jezikovnim vprašanjem, in se bo redno sestajala, na katerih bodo predstavniki nemške manjšine lahko predlagali teme za obravnavo. Prvi (in doslej edini) sestanek delovne skupine je bil 10. marca 2021.
21.  Nemška manjšina je pozdravila peto ocenjevalno poročilo o Sloveniji in priporočila Odbora strokovnjakov in Odbora ministrov, ki so dejansko privedla do ustanovitve zgoraj omenjene delovne skupine.-zgoraj. Na sestanku slednjega so predstavniki zveze izjavili, da za osnovo delovanja delovne skupine štejejo izvedbo svojega “načrta 20 točk” iz leta 2015. Ta načrt vsebuje konkretne predloge za izvajanje dela II Listine in s tem povezana priporočila, vključno s tistim o “priznavanju nemščine kot tradicionalnega manjšinskega jezika”, in tako ustreza obema stranema priporočila za takojšnje ukrepanje ^[14]. Predstavniki nemško govorečih so izjavili, da si želijo, da bi se delovna skupina pogosteje sestajala, da bi to delo pospešili.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

22.  Odbor strokovnjakov pozdravlja ustanovitev delovne skupine, odgovorne za stalen dialog s predstavniki nemško govorečih. Opozoril je, da se zdi, da mandat te skupine omogoča, da se ukvarja z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na nemško govoreče jezike. Zato bi to lahko služilo kot okvir za izvajanje priporočila, da se „začetek dialoga z nemško govorečimi jeziki za izvajanje dela II Listine. “
23.  Da bi bil učinkovit forum za dialog o izvajanju Listine, je pomembno, da se delovna skupina srečuje bolj redno in da pripravlja ukrepe na podlagi določb Listine, priporočil, ki izhajajo iz nadaljnjega ukrepanja in predloge nemško govorečih. Odbor strokovnjakov tudi ponovno potrjuje, da je treba sprejeti ukrepe za “priznanje nemščine kot tradicionalnega manjšinskega jezika” ^[15]  .

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Spodbujati ozaveščanje o nemškem jeziku in kulturi kot sestavni del slovenske kulturne dediščine v rednem izobraževanju in medijih.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

24.  Slovenski organi se sklicujejo na obveznost RTV Slovenija, da podpira širjenje informacij o drugih kulturah, prisotnih v Sloveniji. O zavedanju nemškega jezika in kulture kot sestavnega dela kulturne dediščine Slovenije na področju šolstva ni podanih podatkov.
25.  Predstavniki nemško govorečih menijo, da je pomembno spodbujati nemški jezik in kulturo, saj v družbi na splošno obstajajo določeni predsodki do nemško govorečih. Posledično se javna prepoznavnost nemščine na splošno ne spodbuja in lahko celo naleti na ovire (na primer vandalizirane javne oznake). Poleg tega po mnenju predstavnikov nemško govorečih izobraževalni sistem in mediji ne posredujejo ustreznih informacij o zgodovini in kulturi, ki se odražata v nemškem jeziku.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

26.  Strokovni odbor je seznanjen z obveznostjo RTV Slovenija za širjenje informacij o drugih kulturah, prisotnih v Sloveniji. Upa, da bo v naslednjem poročilu našel natančne informacije o tem, kako se ta obveznost spoštuje v zvezi z nemškim jezikom in kulturo.
27.  Odbor strokovnjakov se sklicuje na svoja predhodna poročila o vrednotenju in poudarja pomen ozaveščanja širše javnosti v okviru rednega izobraževanja (zlasti prek šolskih učnih načrtov in učbenikov ter usposabljanja učiteljev. ), tradicionalne prisotnosti nemščine in učiteljev. prispevki njenih govorcev slovenski družbi ^[16] . Ta vprašanja bi se lahko lotili na primer v okviru poučevanja zgodovine Slovenije. Spodbujati je treba medije, brez poseganja v njihovo neodvisnost, da temu jeziku in kulturi kot sestavnemu delu slovenske zgodovine in kulture posvečajo več pozornosti.. Poleg tega je treba okrepiti ozaveščenost o nemškem jeziku kot sestavini in pričakovanem rezultatu splošnega usposabljanja novinarjev. Določena prisotnost nemščine na lokalnih radijskih in televizijskih postajah na območjih, kjer se ta jezik tradicionalno govori, bi prav tako pripomogla k ozaveščanju o njegovi tradicionalni prisotnosti ^[17] .

3.  Madžarski

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Okrepiti dvojezični izobraževalni sistem, tudi z ustreznim usposabljanjem učiteljev za poučevanje v madžarščini.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

28.  Slovenske oblasti bodo v letih 2021 in 2022 nadaljevale s financiranjem projekta »Izboljšanje znanja manjšinskih jezikov pedagoških delavcev v dvojezičnih šolah prekmurske in rabe«, ki je predmet že opravil v dveh izvedbenih fazah. (med letoma 2013 in 2015 ter med 2016 in 2020).

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

29.  Odbor strokovnjakov pozdravlja posredovane informacije v zvezi z nadaljevanjem pobud za krepitev znanja madžarskega jezika učiteljev. Kot je poudarjeno v petem ocenjevalnem poročilu, se oblasti zavedajo, da je treba izboljšati druge vidike (kot so usposabljanje učiteljev in metode poučevanja, ki jih je treba posodobiti), in na splošno je bil dosežen dober dialog z madžarsko govorci v zvezi s tem ^[18] . Odbor upa, da bo v naslednjem periodičnem poročilu našel dodatne informacije o sprejetih ukrepih za krepitev dvojezičnega izobraževalnega sistema.

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Povečati trajanje in pogostost programov, ki jih v madžarščini predvaja javna televizija.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

30.  Slovenski organi se sklicujejo na zakonske obveznosti RTV Slovenija glede ponudbe programov madžarski narodni skupnosti. Ni bilo podanih nobenih informacij o trajanju in pogostosti teh.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

31.  Odbor strokovnjakov ugotavlja, da se glede na peto ocenjevalno poročilo televizijske oddaje predvajajo v 30-minutnih terminih štirikrat na teden (informativne oddaje in ponovitve), kar je nezadostno glede na ratificirano zavezo ^[19] , tj. zagotoviti ustanovitev televizijskega kanala v madžarščini.
32.  Iz informacij, ki so jih predložili organi, ni razvidno, ali sta se trajanje in pogostost programov v madžarščini na kanalih javnih storitev povečala. Vendar pa so v letnem poročilu RTV Slovenija 2020 ^[20] omenjani štirje 30-minutni programi v madžarskem jeziku na teden, enako velja tudi v letnem programu za leto 2021. To ne kaže na povečanje ali pogostost in trajanje programov v madžarski oddaji. na kanalih javnih storitev. Pomembno je, da slovenski organi v ta namen ukrepajo in o tem poročajo v naslednjem periodičnem poročilu.
33.  Italijan

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Zagotoviti zadostna sredstva za predvajanje radijskih in televizijskih programov v italijanščini, vsaj na sedanji ravni.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

33.  Slovenski organi se sklicujejo na pravno obveznost RTV Slovenija, da zagotavlja program za italijansko narodno skupnost. Ti programi se financirajo z avtorskimi honorarji, tako kot druge dejavnosti javne radiotelevizije, pa tudi s sredstvi iz državnega proračuna.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

34.  Odbor strokovnjakov ugotavlja, da se je peto ocenjevalno poročilo o Sloveniji, čeprav je v celoti upoštevalo dejstvo, da je RTV Slovenija predvajala radijske in televizijske oddaje v italijanščini, sklicevalo na takratne razprave o prestrukturiranju in razvoju tega izdajatelja. , ki se je soočala s finančnimi težavami, kot tudi zaskrbljenostjo govorcev madžarskega in italijanskega jezika glede prihodnosti oddaj v teh jezikih ^[21] . V primeru italijanščine je bila izražena zaskrbljenost zaradi zmanjšanja osebja in proračuna, ki vpliva na program RTV Capodistria v italijanskem jeziku, in dejstva, da so zmanjševanja z leti nesorazmerno vplivala na te emisije.^[22] .
35. Italijansko govoreči so v svoji izjavi obvestili odbor strokovnjakov, da so na podlagi državnega proračuna za leto 2021 in v skladu z dogovorom o sofinanciranju radijskih in televizijskih oddaj, namenjenih narodnim skupnostim, italijanske in madžarske oblasti načrtovale za financiranje teh vprašanj nameniti dodatnih 100.000 €. S temi sredstvi naj bi programsko ponudbo v italijanščini, ki jo ponuja RTV Capodistria, ohranili na trenutni ravni in slednji prinesli določeno stabilnost delovanja. V okviru izvajanja tega sporazuma naj bi RTV Slovenija v letu 2021 zaposlovala novinarje za italijanske programe, ki jih je prizadela kadrovska odpuščanja v preteklih letih. V času pisanja (maj 2021) dogovor še ni bil izveden.
36.  Odbor strokovnjakov pozdravlja te informacije in upa, da bodo organi v naslednjem periodičnem poročilu zagotovili podrobnosti o izvajanju sprejetih ukrepov.
37.  romski

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Začnite poučevati romski jezik kot predmet na vseh ustreznih ravneh in razviti program usposabljanja učiteljev, ki bo sposoben poučevati romski jezik.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

37.  Leta 2021 je bil po več neuspešnih poskusih Inštitut za narodnostne študije naročen za izvedbo pilotnega projekta za uvedbo poučevanja romskega jezika. Ta projekt naj bi se začel septembra 2021 in bi vključeval dve skupini učencev prvih treh letnikov osnovne šole v regiji Prekmurje in Bela krajina. V teku je zaposlovanje romskih pomočnikov, odgovornih za poučevanje tega jezika. Posebna pozornost bo namenjena usposabljanju zaposlenih ter načrtovanju šolskega kurikuluma in učnega gradiva. Uvedba pouka romskega jezika v osnovne šole je predvidena tudi v Nacionalnem programu za Rome 2021-2030, ki je v obravnavi.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

38. Odbor strokovnjakov ugotavlja, da se slovenske oblasti že nekaj let trudijo uvesti poučevanje romskega jezika in upa, da bo izvedba tega pilotnega projekta septembra 2021 uspešna. Po podatkih, ki jih je prejel, so številne dejavnosti, ki jih izvaja romska skupnost in jih financirajo oblasti, osredotočene na izdajo ali promocijo knjig v romskem ali dvojezičnem jeziku za otroke ter na jezikovni pouk. okolje. Zdi se, da to kaže na zanimanje za ta jezik in bi moralo spodbujati njegovo uvedbo kot predmet v redni izobraževalni sistem. Udeležba romske skupnosti v tem procesu je temeljnega pomena. Pristojni poročajo, da v projektu sodeluje pripadnik romske skupnosti,
39.  Odbor strokovnjakov poudarja pomen začetnega in stalnega usposabljanja učiteljev ter zagotavljanja ustreznega učnega gradiva za uspeh izobraževanja v manjšinskih jezikih. Hkrati sta predšolska in srednja izobrazba tudi ustrezni izobrazbeni ravni v smislu priporočila. Odbor strokovnjakov opozarja zlasti na pomen predšolske ravni za učenje manjšinskega jezika. Da bi zagotovili kontinuiteto izobraževanja, bi morale oblasti začeti razvijati izobraževalni model za Rome za vsako od teh stopenj.
40.  srbski

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Priznati srbščino kot tradicionalni jezik manjšine in začeti dialog s srbsko govorečimi, da bi izvajali II. del Listine.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

40.  Tako kot v primeru Hrvaške se slovenski organi sklicujejo na Deklaracijo Republike Slovenije o statusu narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), sprejeto leta 2011, ki je služila kot osnova za ustanovitev Sveta narodnih skupnosti SFRJ. Je posvetovalno telo slovenske vlade, ki obravnava vprašanja, zahteve in predloge pripadnikov teh narodnih skupnosti in je tudi institucionalni okvir za dialog med vlado in predstavniki slednjih. Pristojni navajajo, da se svet v okviru mandata sedanje vlade ni sestal zaradi zamud pri imenovanju enega od predstavnikov.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

41.  Odbor strokovnjakov obžaluje, da niso bili sprejeti nobeni ukrepi za izvajanje tega priporočila. Ugotavlja, da je v petem ocenjevalnem poročilu menil, da se zdi, da Svet narodnih skupnosti SFRJ ni dober okvir za posvetovanje o vprašanjih, povezanih s srbščino kot regionalnim ali manjšinskim jezikom ^[23], in priporoča ustanovitev mehanizem za posvetovanje z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo srbsko govoreče jezike, o vseh vprašanjih v zvezi s promocijo in zaščito njihovega jezika. Poleg tega je, kot je bilo že poudarjeno v 14. odstavku, minilo več kot leto dni od seje Sveta narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije.
42.  Odbor strokovnjakov se sklicuje na svoje peto ocenjevalno poročilo ^[24] in ponovno poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za priznanje srbščine kot tradicionalnega manjšinskega jezika in za izvajanje določb II. dela Listine v zvezi s tem jezikom. V bližnji prihodnosti je treba začeti dialog s srbsko govorečimi o izvajanju II. dela Listine in priporočil, podanih v okviru procesa spremljanja.

Priporočilo za takojšnje ukrepanje

Spodbujati ozaveščanje o srbskem jeziku in kulturi kot sestavni del slovenske kulturne dediščine v rednem izobraževanju in medijih.

Izvedbene ukrepe slovenskih oblasti

43.  Posebne informacije o spodbujanju ozaveščanja srbskega jezika in kulture kot sestavnega dela kulturne dediščine Slovenije v rednem izobraževalnem sistemu in v medijih niso bile podane.

Ocena odbora strokovnjakov in drugi potrebni ukrepi

44.  Odbor strokovnjakov se sklicuje na svoje pripombe v zvezi s hrvaščino. Seznanja se z informacijami o obveznostih javnega zavoda za obveščanje o drugih kulturah, prisotnih v Sloveniji. Čeprav so programi, ki predstavljajo takšne informacije, enaki tistim, ki jih navajajo organi za hrvaščino, Odbor meni, kot je navedel že v svojem petem ocenjevalnem poročilu, da v resnici ne nameravajo predstaviti srbščine kot sestavnega dela jezikovne in kulturno dediščino Slovenije, niti obravnavati vprašanja, ki so pomembna za govorce srbščine, ki živijo v regijah, kjer se ta jezik tradicionalno govori.
45. Ni jasno, ali je vsebina teh oddaj zasnovana z namenom promocije znanja srbščine kot sestavnega dela slovenske jezikovne in kulturne dediščine, in če je, na kakšen način. Za uresničevanje tega priporočila je bistveno, da so tovrstne oddaje namenjene širši javnosti, da bi dvignili zavest o srbskem jeziku in kulturi v Sloveniji, predvsem pa o njegovi tradicionalni prisotnosti v določenih regijah in o živih govorcih. tam. Poleg tega je treba pri usposabljanju novinarjev dvigniti ozaveščenost o tej razsežnosti srbščine, tako da postane tako sestavina izobraževanja kot tudi učni cilj. Odbor strokovnjakov z veseljem pričakuje natančne informacije o tem, kako in v kolikšni meri sta srbski jezik in kultura zajeta v omenjenih programih. Srbščino bi lahko uporabljali tudi bolj kot trenutno v oddajah, da bi pomagali ozaveščati o njeni tradicionalni prisotnosti.^[25] .
46.  Kot je navedeno v petem ocenjevalnem poročilu, je pomembno tudi, da oblasti v rednem izobraževalnem sistemu zagotovijo ozaveščanje o tradicionalni prisotnosti srbskega jezika in prispevku njegovih govorcev slovenski družbi, zlasti prek šole. učni načrti, učno gradivo in usposabljanje učiteljev. To temo bi lahko obravnavali na primer v okviru poučevanja zgodovine Slovenije. Odbor strokovnjakov se veseli, da bo v naslednjem periodičnem poročilu prejel podrobne informacije o tej zadevi.

Sporočilo Odboru ministrov Sveta Evrope

Odbor strokovnjakov Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike je ob priznavanju prizadevanj slovenskih oblasti za spoštovanje zavez, ki so jih prevzeli v okviru Listine, oblikoval v svojem petem ocenjevalnem poročilu ( MIN-LANG (2019) 17končno ) »priporočila za takojšnje ukrepanje« in »druga priporočila«, kako izboljšati zaščito in promocijo regionalnih ali manjšinskih jezikov v Sloveniji .

V skladu s sklepi Odbora ministrov z dne 28. novembra 2018 (CM / Del / Dec (2018) 1330 / 10.4e ), je morala Slovenija posredovati informacije o izvajanju priporočil za takojšnje ukrepanje, v katerih so navedeni prednostni ukrepi, ki bi jih morala sprejeti za nadaljnje ukrepanje. Te informacije je predložil 22. aprila 2021. Sedanja ocena je vključevala preučitev izvajanja teh priporočil.

Odbor strokovnjakov v skladu s svojim poslovnikom poziva Odbor ministrov:

1. da se seznani z oceno Odbora strokovnjakov o izvajanju priporočil za takojšnje ukrepanje s strani Slovenije in povabi slovenske organe, da to oceno posredujejo pristojnim nacionalnim organom in ustreznim zainteresiranim stranem;
2. da odpokliče svoje priporočilo CM / RecChL (2020) 2in povabi slovenske organe, naj predstavijo svoje naslednje poročilo v zahtevani obliki pred 1. ^stjanuarja 2023.

[1] Ta dokument je bil na dan izdaje označen kot omejen. V skladu s sklepom poslancev (CM / Del / Dec (2001) 765 / 10.4 ), bo po preučitvi v Odboru ministrov razveljavljen.

[2] Glede področja uporabe Listine glej odstavke od 10 do 12Peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji ( MIN-LANG (2019) 17 končno ), PriporočiloCM / RecChL (2020) 2 od Odbora ministrov državam članicam o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih s strani Slovenije in strani 12 in 13 informativnega dokumenta.

[3] V skladu s sklepi Odbora ministrov o krepitvi mehanizma spremljanja Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih(CM / Del / Dec (2018) 1330 / 10.4e ), odstavek 1.a.

[4] CM / Del / Dec (2018) 1330 / 10.4e , Priloga.

[5] V skladu s Poslovnikom odbora strokovnjakov (MIN-LANG (2019) 7), 17. člen, odstavki 1 do 6.

[6] Peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17končno).

[7] Glej na primer oceno strokovnega odbora o izvajanju priporočil za takojšnje ukrepanje v sedmem poročilu o oceni odbora strokovnjakov za Madžarsko (MIN-LANG (2020) 14), odstavek 6, ali strokovnjak Ocena Odbora o izvajanju priporočil za takojšnje ukrepanje v petem ocenjevalnem poročilu odbora strokovnjakov o Združenem kraljestvu in otoku Man (MIN-LANG (2021) 3), odstavek 7.

[8] GlejCOMEX skrbi zaradi pomanjkanja komunikacije v LRM v času zdravstvene krize – Novice o Evropski listini za regionalne ali manjšinske jezike (coe.int)inDeklaracijo COMEX o LRM in spletnem izobraževanju v kontekstu covida -19 pandemija – Novice iz Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.

[9] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč. ), 38. odstavek.

[10] V času, ko so slovenski organi predložili informacije, 22. aprila 2021.

[11] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), odstavki 10 do 12.

[12] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 15. odstavek.

[13] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 15. in 39. odstavek.

[14] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), odstavek 12. Ta načrt je bil sestavljen skupaj s predstavniki hrvaške in srbsko govorečih.

[15] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), odstavki 10 do 12.

[16] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 18. odstavek.

[17] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 15. in 39. odstavek.

[18] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 22. in 40. odstavek.

[19] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 42. odstavek.

[20] Poročila in programe RTV Slovenija si lahko ogledate na:https://www.rtvslo.si/rtv/kdo-smo/zakoni-predpisi-in-dokumenti/letni-nacrti-in-porocila / 471839.

[21] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 32. odstavek.

[22] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 45. odstavek.

[23] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 48. odstavek.

[24] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), odstavki 10 do 12.

[25] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), 15. in 39. odstavek.