Rojen 10. marca 1897 v Machersdorfu/ v Mahovcih na Apaškem polju, umrl 12. junija 1974 v Rottenmannu;  bil  je avstrijski slavist, raziskovalec jugovzhodne Evrope in kulturni zgodovinar. Josef Matl prihaja iz nemško govoreče kmečke družine na Apaškem polju. Ko je bila po prvi svetovni vojni začrtana meja, je območje južno od Mure, tako imenovana Spodnja Štajerska, postalo ozemlje  takratne Kraljevine SHS. Josef Matl je odraščal dvojezično, osnovno šolo je obiskoval v Apačah, od leta 1908 pa humanistično  škofijsko gimnazijo v Gradcu. Leta 1915 se je prostovoljno prijavil na služenje vojaškega roka in odšel na fronto v Galicijo, kjer je bil leta 1917 ranjen. Istega leta je začel študirati nemščino, slavistiko in zgodovino na Univerzi v Gradcu in leta 1921 doktoriral iz slavistike in zgodovine na Univerzi na Dunaju.  Od leta 1919 do 1939 je Josef Matl  poučeval srbohrvaščino na Tehniški univerzi v Gradcu, bil je tudi izpraševalec za slovenščino. Leta 1924 je izdal učbenik srbohrvaščine. Njegova univerzitetna kariera se je začela leta 1928, ko je istega leta habilitiral iz slovanske filologije. Leta 1935 je dobil naziv izrednega profesorja.    Takoj po   drugi svetovni vojni je  Jugoslavija Josefu Matlu  prepovedano prihod nazaj v domovino Jugoslavijo. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja pa ga je jugoslovanski konzul v Gradcu z diplomatskem avtomobilu  pripeljal čez mejo, domov. Sredi šestdesetih let je bil Josef Matl rehabilitiran v jugoslovanskem tisku.

Od leta 1947 do 1969 se je njegova pedagoška in raziskovalna dejavnost osredotočala na slovanske jezike in književnost. Redno se je  odpravljal na ekskurzije in študijska potovanja po domovini, med katerimi je obiskal deželo po dolgem in počez.

Več o Josefu Matlu lahko preberete:  archiv.pavelhaus.at

Publikacije, Signal 2001, portret Josefa Matla

Članek govori o neupravičeno skoraj pozabljenem »spodnještajercu« Josefu Matlu, opisan je  kot odločilen poznavalec  problematike  »Germanoslavica«, začrtano je znanstveno težišče dr. Josefa Matla, njegova glavna dela ter nekateri njegovi učenci in nasledniki.  Avtor teksta je slovenski prevajalec  Michael Reichnayr.