Po dveh letih corona pandemije  so se člani Alpskega kulturnega društva- Alpenländischer Kulturverband  ponovno srečali na letni konferenci. Žal  skupščine zaradi obolelosti za corone ni mogel voditi dolgoletni predsednik dr. Reinhold Reimann, zato je njegovo vlogo  uspešno prevzel dr. Alexsander Maicovski.

       Alpenländischer Kulturverband -AKV je bil ustanovljen leta 1952 kot neprofitno, samostojno, nestrankarsko društvo. V prvih letih delovanja se je AKV posvetila predvsem integraciji 60.000 narodnostnih Nemcev, ki so bili izgnani iz Jugoslavije in so se naselili na Štajerskem.

     Od političnih sprememb v jugovzhodni Evropije je  AKV spremenil svoje delovanje in sedaj  skrbi predvsem  za dve nemški etnični skupini štajerskega izvora: banatske  Nemce v Romuniji, katerih prednike so pred več kot dvesto leti Habsburžani naselili v gorah južno od Banata, kjer so razvili bogato železarsko industrijo in so do danes ohranili svojo štajersko identiteto. In druga etnična skupina – tisti nemško govoreči -Spodnještajerci, ki so ostali v Sloveniji in  so preživeli vse tegobe  od konca druge svetovne vojne v komunistični Jugoslaviji in so ob nastanku svobodne Republike Slovenije razvili neverjetno pestro dejavnost, a se še vedno borijo za državno priznanje kot edina nepriznana avtohtona manjšina v Sloveniji.

       “Letos, po dveh letih pandemije, je priložnost za posebne spomine, saj letos praznujemo 70. obletnico in se oziramo na vse, kar smo po vojni  naredili za nemške razseljene osebe, zadnja desetletja pa smo zavezani nemško govorečim etničnim skupinam v tujini,« je v svojem govoru povedal  dr. Aleksander Maicovski, ki nadalje ugotavlja, da »žal priznanje nemške manjšine v Sloveniji kljub številnim političnim zavezam ni  niti malo napredovalo. In zato nas še toliko bolj veseli vse večja dejavnost nemške manjšine v Mariboru in predvsem uspehi že mednarodno priznanega komornega zbora Hugo Wolf.«

      Glasbeno so nas skozi letno srečanje popeljali domača  skupina  Bamstock-Musi ter Doina in George Gassenheimer iz Romunije. V dvorani so v času letnega  srečanja pripravili razstavo Odpusti, a ne pozabi, na kateri so bila predstavljena taborišča uničenja in smrti v komunistični Jugoslaviji.

   Poseben vrhunec večera pa je bilo predavanje »Od Prekmurja do novega sveta«. Univerzitetni profesor dr. Martin Moll nam je predstavil  množično izseljevanje iz sosednjega Prekmurja, ki je bilo že v K-K monarhiji prikrajšano kot obmejna regija, po prvi svetovni vojni, ko je pripadlo Madžarski,  pa je zaradi obrobja bilo skoraj izolirana. Še vedno ni razumljivo zakaj  so Prekmurje, kjer so živeli večinoma Slovenci in le 20 % Madžarov, po prvi svetovni vojni dodelili Madžarom. Zaradi brezizhodnega položaja je tako prekmursko  prebivalstvo je svojo prihodnost videlo le v množičnem izseljevanju v Ameriko. V ZDA so novi  priseljenci ustanovili kar  cela  nova mesta. Tako je govornik Martin Moll predstavil novo nastalo mesto Betlehem (75.000 prebivalcev), kjer je večina prebivalcev govorila slovensko in je imela tudi svojo slovensko  protestantsko cerkev, ki deluje še danes.

Besedilo in fotografije Jan Schaller