Že tradicionalno vsakoletno  srečanje Štajercev iz Banata v Romuniji, Štajercev iz Spodnje Štajerske in Štajercev iz avstrijske  zvezne dežele Štajerske smo letos pričeli  v Apačah, kjer smo najprej obiskali hišo nemške manjšine na Apaškem polju. Kulturni center pripravlja različne aktivnosti za redke preostale Nemce na nekoč povsem nemško govorečem območju Apaškega polja/Abstallerfeld. Hiša se imenuje  po Dr. Josefu Matlu, kot spomin na  domačina, zaslužnega slaviste graške univerze, ki se je rodil v nemško govoreči kmečki družini. Več o Dr. Josefu Matlu v posebnem sestavku.

Ogledali smo si še bližnjo cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je v neposredni soseščini spominske hiše Josefa Matla. V cerkvi je še danes spominska knjiga padlim in umorjenim v letih 1941-1946, na zunanji steni pri Kristusovem križu sta še dve spominski plošči, na prvi piše: »V spomin na padle in umorjen v vojni in povojnem obdobju”, na drugi pa so imena teh domačinov z letnico rojstva.

Naš naslednji postanek je bil Bad Radkersburg, avstrijska Radgona in muzej v stari orožarni, kjer smo spoznavali zgodovino tega kraja. Zanimivo je, da je bilo prvotno ime pravzaprav RACKHERSPVRG, reko Muro pa so takrat po nemško še pisala kot Muchr. Muzej mesta Bad Radkersburg je od sredine petdesetih let prejšnjega stoletja v nekdanji orožarni iz 16. stoletja. Od ponovnega odprtja leta 1998 je muzej koncipiran kot vizitka mesta in njegove okolice. Tako je ogled muzeja pravzaprav sprehod skozi zgodovino tega območja.

Popoldne, po kosilu v gostilni, v neposredni soseščini   muzeja, smo se z avtobusom odpeljali v bližnji  kraj  Straden, znano  turistično območje term in nekdanjih vulkanov.

Straden je pravzaprav trg,  občina  s 3.492 prebivalci  pa zajema dvajset krajev. Sam Straden je katoliški  romarski kraj, znan po štirih cerkvah na tako majhnem trgu in po treh cerkvenih stolpih, ki so vidni že od daleč.

Straden je bil zaradi svoje obmejne lege z Madžarsko v preteklosti izpostavljen številnim grožnjam. Za zaščito prebivalstva so tako zgradili  12 metrov visoko obzidje. Prebivalci iz okolice so tako v tej trdnjavi  našli zatočišče skupaj z svojo živino.  Cerkev Sv. Sebastjana s spodnjo cerkvijo je del trdnjave. Jedro te dvojne cerkve sega v srednji vek.

Zanimivo je, da je leta 1188 prvič omenjen duhovnik “Henricus de Merin”, leta 1265 pa je bil kraj omenjen kot “Forum Merein”. V 15. stoletju se je namesto imena Merin začelo pojavljati ime Straden, kar je danes običajno ime tega kraja.

V 17. stoletju, v času  romanj v  tretjo cerkev Svete Marije na Nebeškem hribu, je bila zgrajena še ena, četrta cerkev, cerkev Svetega Florijana, precej pa se je povečalo v tem času tudi število prebivalcev.. Med letoma 1886 in 1938 sta bila v Stradnu tudi samostan in zasebna dekliška šola, ki so jo vodile šolske sestre iz Gradca. Ob koncu druge svetovne vojne pa  je bil Straden močno poškodovan.

Danes Straden živi pod geslom: “3 K cerkve, kultura in kulinarika” in je del pustolovske regije na jugovzhodu Štajerske, v turizmu znane tudi kot Thermen & Vulkanland Styria. Umetnost in kultura sta v Stradnu prisotna s prireditvami skozi vse leto.

Blaga klima in vulkanska tla nudijo najboljše pogoje za kakovostna vina. Vinska dežela Straden leži  na  samem jugu vinorodne  vulkanske regije. Izjemni vinarji tako v  vinogradnih gojijo različne  vinske trte iz katerih  pridelavo pogosto  nagrajena vrhunska vina. Tako lahko uživamo še v tretjem K-kulinariki,  ob najboljši štajerski gastronomiji in doma pridelanem vinu.

In na koncu našega izleta smo tako tudi sami  preizkusili še tretjo K – kulinariko  na vinski cesti v  Buschel Schank Dunkel.

Besedilo in foto: Jan Schaller